Fore za Jureta, aforizmi in zabavljivi napisi, Jože Mastnak – Marjan in Gregor Bezenšek – Grega

Fore za Jureta, aforizmi in zabavljivi napisi je naslov knjige, v kateri sta Jože Mastnak – Marjan in Gregor Bezenšek – Grega zbrala zabavne domislice o politiki, ljubezni in še marsičem. Bralec, ki jo bo vzel v roke, se bo lahko prisrčno nasmejal, dala pa mu bo tudi veliko snovi za razmislek.

Večer pesmi, Alojz Drobež

29. maja 1992 so v Knjižnici Šentjur pripravili literarni večer, ki so ga posvetili Alojzu Drobežu. V ta namen so tudi uredili in izdali kratko zbirko njegove poezije. Večer pesmi je odlično literarno delo, ki ga boste prebrali v enem zamahu, saj se bodo pesmi dotaknile vašega srca.

Serenada za orkester na lok, Benjamin Ipavec

Ob poslušanju zgoščenke Serenada za orkester na lok boste lahko uživali v zvokih glasbe Benjamina Ipavca. Serenado je šentjurski glasbenik napisal leta 1898 in jo namenil ljubiteljskim izvajalcem za razvedrilo. Na zgoščenki skladbo odlično izvede Godalni orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje pod vodstvom dirigentke Danice Koren. Začetki njihovega delovanja segajo v šolsko leto 1977/78, sedaj pa sodelujejo na šolskih koncertih, glasbenih abonmajih za osnovnošolce in na revijah godalnih orkestrov.

Pesmi »Za mano so mladostne sanje«, Jožko Jager

Knjiga Pesmi »Za mano so mladostne sanje« je bila izdana ob 60. letnici spomina na slovenske mladeniče, ki so umirali v 2. svetovni vojni. Avtor pesmi, Jožko Jager izpod Rifnika, je živel med leti 1920 in 1944. Čeprav njegovo življenje ni bilo dolgo, nam je zapustil bogato zbirko poezije. Zapuščino Jožka Jagra je pregledala dr. Marija Stanonik in napisala spremne študije, ki razlagajo in pojasnjujejo njegovo pesniško zapuščino.

Serenada za orkester na lok, Benjamin Ipavec, (Nataša Cigoj Krstulović)

Knjižnica Šentjur je izdala mojstrovino velikega slovenskega skladatelja Benjamina Ipavca, Serenado za orkester na lok, v izvirni obliki. To so storili v želji, da bi glasbena zapuščina Ipavcev pritegnila raziskovalce k sistematičnemu pregledu in obdelavi njihovega skladateljskega dela. Skladbo za godalni orkester je Benjamin Ipavec napisal leta 1898 v svojem poznem ustvarjalnem obdobju in jo namenil ljubiteljskim izvajalcem za razvedrilo. V knjigi je serenado v prvotnem zapisu s strokovno razlago predstavila dr. Nataša Cigoj Krstulović.

Benjamin in Gustav Ipavec, Primož Kuret (ur.)

Zbornik prispevkov simpozija je nastal ob 100. obletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca.

Tega leta so se v Šentjurju še posebej zavedali zapuščine in pomena družine Ipavec, zato je Knjižnica Šentjur izdala monografsko publikacijo kot zaključek Ipavčevega leta 2008. Osrednji del zbornika je namenjen referatom znanstvenega simpozija, delo pa je razširjeno z mnogimi zanimivimi dejstvi o družini velikih šentjurskih glasbenikov.

Bufonija, dežela sivorjavih kavk, Jože Mastnak Marjan

Roman Bufonija, dežela sivorjavih kavk je izpoved Jožeta Mastnaka – Marjana. To je pripoved, v kateri lahko najdemo ljubezen do živali in pokrajine ter pripoved o zanimivih ljudeh. Zgodba se dogaja v 15. stoletju, ko je bilo Celje še domovanje Celjskih grofov. Govori o dogajanju na mejni graščini Blagovni, kjer mladi fevdalni gospod skuša na svoji posesti urediti življenje zase in za svoje podložnike.

Guzej, Povest iz spodnještajerskega hribovja, Ana Wambrechtsamer

Kot nam pove že naslov, govori povest Ane Wambrechtsamer o štajerskem »robinhoodovskem« razbojniku Guzeju. Znameniti ljudski junak Franc Guzej je pred 150 leti s svojstvenimi roparskimi podvigi in ukanami ustrahoval ljudi na širšem območju Kozjanskega, njegova legenda pa se je ohranila vse do danes. V zgodbi se je pisateljica dotaknila etičnih dilem ter odnosa med posameznikom in zakonom. Povest je najprej izhajala leta 1925 kot podlistek v časopisu Cillier Zeitung.

Divja roža in bršljan

Divja roža in bršljan je naslov koncerta samospevov, ki so ga 16. oktobra 2011 ob 90. obletnici smrti skladatelja Josipa Ipavca pripravili v Župnijski cerkvi sv. Jurija v Šentjurju.

Zbrane poslušalce so takrat navdušili sopranistka Urška Arlič Goločič, basbaritonist Marcus Fink in pianist Vladimir Mlinarič. Ob tej priložnosti je Knjižnica Šentjur izdala brošuro z istoimenskim naslovom, v kateri si lahko preberete besedila izvajanih skladb ter izveste več o velikem šentjurskem skladatelju Josipu Ipavcu in nastopajočih.

Velika vojna in mali ljudje, Igor Grdina (ur.)

Ob 100-letnici prve svetovne vojne sta Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franja Malgaja Šentjur pod častnim pokroviteljstvom župana mag. Marka Diacija pripravila simpozij ob 100-letnici prve svetovne vojne. Simpozija so se udeležili raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA, Nemčije in Slovenije, ki so tematizirali fenomen vojne evforije, razkroj Avstro-Ogrske, poljsko vprašanje, financiranje vojne, problem begunstva in preselitve prebivalstva, gojenja spomina ter delovanje posameznih osebnosti v času velikega spopada 1914–1918. Po simpoziju je nastal zbornik razprav Velika vojna in mali ljudje, ki ga je uredil ddr. Igor Grdina, priznan slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretrist.

Učilnica pod orehi, Maja Furman

Slikanica Učilnica pod orehi je bila izdana ob 150-letnici smrti Antona Martina Slomška. Knjige iz zbirke Znameniti Slovenci, v kateri je izšla tudi ta slikanica, so nekaj posebnega, saj so natisnjene tako, da na levi strani teče zgodovinsko besedilo, na desni pa pravljica. Zgodba Učilnica Pod orehi govori o obisku dečka pri dedku in babici, zgodovinsko besedilo pa bralcem predstaviživljenje Antona Martina Slomška.

Jezik je treba spoštovati, Knjižnica Šentjur (ur.)

Prizadevanja Antona Martina Slomška za jezik v 19. stoletju so večini Slovencev danes težko razumljiva.

Zato so se v Knjižnici Šentjur odločili, da pripravijo literarno delavnico z naslovom »Jezik je treba spoštovati« in tako učencem osnovnih šol približajo Slomškova prizadevanja. Rezultat delavnic je istoimenska knjiga, v kateri so zbrani literarni prispevki učencev in mentorjev osnovnih šol: Blaža Kocena Ponikva, Dobje, Hruševec Šentjur, Planina pri Sevnici ter Slivnica pri Celju.

Hiša glasbe, Zvezdana Majhen

Hiša glasbe je prejela Zlato hruško, ki je znak kakovosti otroških knjig. Slikanica je del zbirke Znameniti Slovenci, ki je nekaj posebnega, saj so dela iz te zbirke natisnjene tako, da na levi strani teče zgodovinsko besedilo, na desni pa pravljica. Zgodba Hiša glasbe govori o glasbeni družini, ki se je priselila v mestno vilo, zgodovinsko besedilo pa bralcem predstavi življenje skladateljev Ipavcev.